Domov > Staro > Nadzemeljski dežnik

Nadzemeljski dežnik

oktober 29, 2008

Včeraj smo z našo družbo šli k prijatelju a zabavo. S seboj sem vzel dežnik, ker je bilo vreme bolj kislo in nisem vedel, ali bo deževalo ali ne. 
Na zabavi smo se imeli super, bilo je ogromno ljudi, vzdušje je bilo odlično.
Ko pa sem se vračal iz zabave domov, sem pred domom ugotovil, da v roki nimam dežnika. Presenečen sem se  zavedel, da sem dežnik pozabil pri prijatelju.
“Nič ne de!” sem si rekel “Saj ga čez par dni dobim nazaj.”
 In jaz sem potem s prazno glavo naivno prišel domov z najlepšimi željami. Doma so že vsi spali in nihče me ni slišal, ko sem stopil skozi vrata. Jaz sem se v miru sezul, slekel jakno in odšel v kuhinjo nekaj pojest. 
Takrat pa sem povsem nesluteno pogledal na mizo in takrat me je zadelo. Kot naboj iz revolverja me je zadelo v glavo, ko sem pogled spustil na mizo. Kar nisem mogel verjeti svojim očem. Bil sem prepričan, da se mi blede.
Po vseh čudnih naključjih je bil tam dežnik. Tisti dežnik, katerega sem pozabil pri prijatelju. Na mizi je ležal v vsem svojem sijaju. Bil je zelen, lep, karirast dežnik z okroglim lesenim ročajem in rjavo vrvico na koncu.
Bil sem povsem brez sape. Nisem vedel, kaj naj storim. Ni mi bilo jasno, kako je dežnik lahko z zabave prišel na mizo k meni domov.
Po celem telesu sem začutil mravljince. Pred očmi se mi je začelo temniti. Rok in nog skoraj da nisem več čutil. Celotna kuhinja je postala zamazana, plavajoča in razpotegnjena.
Že me je začela prevzemati omedlevica, ko mi je v glavo kapnila misel.
“Kaj če je ta dežnik od koga drugega in ni moj? Recimo od brata?” In takrat sem se ponovno zavedel.
Vesel, da nas ni napadlo nadzemeljsko bitje sem se počasi odpravil spat in se srečno zbudil naslednji dan.

%d bloggers like this: